[ Pobierz całość w formacie PDF ]

nil praporec in na njem se je pojavil grb Teodorin.
»Despojna dirka!«
Lica zelénih so prebledela; milijone bi bili vsuli drage
volje v Bospor za hrano hudiãem ali bi jih bili dali v cer-
kev svete Sofije, samo da bi zmagal zeleni in osramotil
njih najhuj0 o nasprotnico. Prista0 i vi0 njevih in dvora so
trepetali v strahu, ãe propadejo arabci. Sam Epafrodit se
je skrãil in zgubal od groze. Vedel je, da mu gre sedaj za
Ïivljenje in imetje. Premislil je, kako bo naglo utekel iz
hipodroma, se vkrcal na najhitrej0 o ladjo in zbeÏal.
Drobne oãi so mu zlezle pod obrvi in ãakale.
Carica se je dvignila. Vzela je Justinijanu belo tkanino
iz rok in jo vrgla ponosno in samozavestno v areno. Ko
se je bela rutica dotaknila peska, sta padla praporca voz-
nikoma iz rok, dvignil se je pesek pod kopiti, zavihrali
sta zelena in vi0 njeva tunika in hkrati izginili na ovinku
krog mete** ob Kaãjem stebru. Ljudstvo ni ganilo, ni
Ïugnilo, ves hipodrom se je izpremenil v molãeã mar-
mor. Igrala se je igra za milijone, igrala za ugled pol me-
sta, igrala za ãast carice, igrala njej v pogubo. Vse je
koprnelo, vse se treslo in drgetalo. Justinijan si je za-
senãil oãi z roko, samo Teodora je stala ob robu katisme
s stisnjenimi ustnicami, roka ji je bilà skrãena v pest; na
* Srajca.
** Meta = steber, ob katerem se odloãi zmaga.
 144
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
njenem krasnem licu  kakor lezbi0 ki marmor  ni tre-
nil Ïivec, valovite prsi se niso ganile.
Petkrat so privihrali nedoseÏni konji krog mete. Za
glavo, za konjski vrat mordà je tu in tam presegel zele-
ni vi0 njevega ali vi0 njevi zelenega. Vedno v0 tric. Bil je
pogon, kakr0 nega arena 0 e ni doÏivela. Stari bogata0 i,
patriciji in bojevniki, ki so zaigrali in priigrali milijone v
hipodromu, so si razgrizli ustnice do krvi v grozni vz-
burjenosti. âedalje bolj se je mnoÏica nagibala preko
ograj in ovenãanih naslonjal, skoraj bi se bilà utrgala in
zagrmela v areno.
Konji so zavili v 0 esti krogotek. ·estiã in 0 e sedmiã,
kdo zmaga? Tedaj je zeleni voznik popustil vajeti. Dol-
gi biã je zaÏviÏgal in poãil po vrlih kapadoãanih. Konjem
so glavé klonile do tal, iz gobcev jim je brizgnila pena in
v enem skoku so prehiteli arabce za celo svojo dolgost.
Tedaj je vzbuknilo med zelenimi in zagrmelo med vi0 -
njevimi. Zeleni so zmagalno klicali: »Bij, goni, tolci, na-
prej, naprej!« Vi0 njevi so tolkli in cepetali nad Gotom:
»Pusti vajeti, udari z biãem! Nala0 ã noãe, ubijte ga! Smrt
mu!«
Gotu pa so se vedno bolj valovile mi0 ice na rokáh,
vajeti so bile napete ko struna, visel je preko voza, konji
so ga vlekli z vajetmi, ki jih je imel privezane krog pasa.
Razdalja med kapadoãani in arabci se je podalj0 ala 0 e za
korak. Gotov hrbet se je upognil v groznem naporu,
145
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
konji so besneli, ljudstvo je ãakalo, da zdaj zdaj omaga,
da izgubi zavest, da se zvrne pod konje in zaigra stra0 no
igro. BliÏala sta se v sedmem krogoteku meti. ·e enkrat,
poslednjiã.
Prav kratko pred ovinkom se Got nagne. Od stranke
vi0 njevih se dvigne krik groze. Tisoãi so se zagrabili za
glavo in si pulili lasé. Vse izgubljeno! Zatisnili so si oãi.
Zeleni pa so zdivjali od veselja, metali vence proti kon-
jem in kriãali: Zmaga, zmaga! A tedaj se zabliska prav na
ovinku Gotu noÏ v rokáh. Prerezal je vajeti. Spro0 ãeni
arabci so zdivjali. Kar padli so proti ovinku, zadeli kapa-
doãane in jih odbili na stran, vtem je poãil prviã Gotov
biã, 0 e trenutek, dva, trijé udarci, Teodora je zmagala. 
Ozraãje se je streslo od vzklikov nad hipodromom, da
je onemelo 0 umenje morjá in valov, in sonce ni zatem-
nelo od cvetja, ki se je vsulo v areno na ãast zmagoval-
ki Teodori, véliki despojni.
Carica se je smehljala in pila iz ãa0 e slavohlepja. Sig-
nali so zadoneli in klicarji so na vseh krajih naznanjali
uro odmora in pogo0 ãenje velike despojne, zmagovalke.
Katisma se je izpraznila, dvor je od0 el po hodniku v pa-
laão, ki je stala tik za hipodromom.
Azbad je spremljal Ireno.
»Svet 0 e ni nosil carice, kot je despojna!«
»Njena vsemogoãnost zmaguje povsod!«
»Irena, tvoje lice je kakor zarja! Ti ljubi0 zmagovalce.«
 146
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
»Jaz ljubim junake! Moj oãe je bil in Ïivel kot junak in
padel kot junak! In moj stric je junak! Trdnjava Toper-
os je varna, odkar jo brani on!«
»Oj, Irena, tvoje besede so, kakor bi govoril prerok, in
tvoj glas je Davidova harpa! Vsa si na0 a, hãerka bizant-
ska! ·e kaplje krvi ni ne v tvojem roÏnatem telesu ne v
tvoji du0 i, ki bi jo bilà prejela od matere barbarskega
rodu!!«
»Rod moje matere je rod slavnih stare0 in onstran Do-
nave.«
»A vendàr so barbari.«
»Pa v Kristu bratje.«
»Tudi Krist ni poslal apostolov barbarom. Rimu je dal
luã!«
»Pa je le rekel: Uãite vse narode.«
»Pustiva evangelij, Irena. Naj se pravdajo menihi, Ire-
na ti ljubi0 zmago  in zmagovalce!«
»Ljubim junake zmagovalce!«
»In ãe zmaga Azpad vse lokostrelce, Irena, ali ga bo0
ljubila?«
Deklici zagori lice v krvi, a hipoma pobledi.
»Irena, ljubila ga bo0 , reci, povej! Uril sem se in se po-
stil hodil sem zgodaj spat, vse zate, da me venãa hipo-
drom, da me nagradi cesar, in vse vence in vso nagrado
in carsko milost poloÏim k tvojim nogam, Irena. Povej,
ali bo0 ljubila Azbada?«
147
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
»Ljubila bom junaka zmagovalca.«
Ustnice so se ji tresle. Pri0 li so v palaão. Loãila sta se.
Justinijan je 0 el s Teodoro v slonoko0 ãeni dvorec: Ko
sta bilà sama, je objel kronani despot zemljé svojo Ïeno:
hãerko medvedjega hlapca, javno hotnico Aleksandrije,
Damaska in Bizanca, ter ji v solzah 0 epetal:
»Ti mogoãna, ti zmagovalka, edina, najsvetej0 a, naj-
draÏja in najzvestej0 a svojemu carju.«
»Justinijan, hoãem, da so poslej odprta vsa vrata v
palaãi Epaftoditu, da sije nanj vsa tvoja milost. On mi je
podaril konje!«
»Ti si velela  ti mogoãna. Zgodilo se je!«
Teodora je takoj odposlala v cirkus dvornega tajnika,
ki je nesel Epafroditu prstan in z njim pergament s pod-
pisom Justinijana. In ko se je tajnik vrnil, je oznanil, da
siplje Epafrodit v areno s peri0 ãem zlate statére in spod-
buja pretepajoão se mnoÏico, naj vzklika: »Mnoga leta
despojni!«
Ko se je dvor okrepãeval, so klicarji oznanjali v cirku-
su, da vabi despot zemljé in morjá vse narode v tekmo
z lokom. Sredi spine so postavili drog. Na vrhu so pri-
klenili na srebrno veriÏico velikega kragulja. Upravda je
doloãil za tistega, ki ga ustreli na beÏeãem konju, sluÏ-
bo med palatinci in visoko odliko. Lokostrelci so odloãili
zmago Belizarju, zato naj bo plaãan in slavljen lok.
 148
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
Epafrodit je poslal Melhiora do Radovana in Iztoka.
Naroãil je, da mora Iztok tekmovati. Stavil je nanj Ïe
visoke vsote. Priigral je pri dirki silo denarja in stava mu
je bilà zabava. Vse je stavilo na Azbada, ki je slovel za
najbolj0 ega lokostrelca. Epafrodit jim je nala0 ã kljubo-
val in stavil na svojega gosta Iztoka.
Radovan se je Ïe opil. Kriãal je in prepeval pa drÏal
neprenehoma vrã v rokáh.
»Moj sinko, hej, moj sinko, s kamnom ubije0 tega pti-
ãa, miÏe, opolnoãi  hej, moj sinko! Pij, Iztok, pij, pijan
ga zadene0 .«
Smejali in krohotali so se vsi razni bojevniki, ki so se
zbrali pod katismo, da bi se udeleÏili tekme. Iztok se ni
smejal. Zanimal ga je hipodrom. Njegove ustnice so bile
vroãe, pa se ni dotaknil pijaãe. Videl je Upravdo, videl [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]