[ Pobierz całość w formacie PDF ]

obrisih se je videlo dvoje vzporednih postelj, naslonja-
lo stola, rob omare, svetlikajoãa se stran peãi in del zla-
tega okvira slike, ki je visela nad posteljama.
Iz kuhinje je odmeval prepir, ki se je vnel med Frido
in bratom. Naenkrat je zakriãala 0 e mati in mala Mimi
je priãela jokati. Ali kmalu se je vse poleglo in po stano-
vanju ni bilo ãuti drugega kakor roÏljanje Ïlic, ki so pa-
dale v enakih presledkih v predal.
Srako0 je vstal, se tiho slekel, si odgrnil postelje in zle-
zel pod odejo. Pokrit visoko do u0 es je strmel v okno in
premi0 ljal vse od kraja. Dolgo se ni tako ganil, a nena-
doma je zamahnil z roko, vrgel odejo po sebi, zategnil
obraz in si za0 epetal:
»Kaj? Kdo sem jaz? Kaj? Kdo sem?«
Stisnil je zopet zobe in ustne, gledal sovraÏno v tla,
popravil odejo in leÏal mirno kakor prej.
292
BELA VRANA
BESeDA
V spominih je razvrstil pred sabo vse: mladost, do-
maãe trate, Leno, gozd, oãeta in mater. Tam je hi0 a, lipa,
Sultan, klop, rastoãa koruza in sonãne roÏe. Zdi se mu,
kakor da bi bil leÏal do tega trenutka v grobu, zdaj pa
vstal iz ãrne jame in lezel naravnost domov. Leze, leze in
kamor prileze, ga vse pozna. Na0 je, pravi oãe, na0 je,
kima mati in Lena trdi celo: moj je. Sultan priskaãe in se
tepe z repom po zlatih bedrih, rdeã jezik mu visi iz gob-
ca, a oãi se mu svetijo kakor mokri ãrni kamni. In do-
maãa trata se smeje, haha, se smeje vsa, kolikor je do-
seÏejo oãi, in koruza se smeje, haha, in velike rumene
sonãne roÏe. In sonce in vse jasno nebo in pravijo le eno:
na0 je!
Vrata v sobo se odpro, vstopi Ïena in Srako0 se po-
tuhne in zapre oãi. Ne ljubi se mu izpregovoriti besede,
zoprne so mu. Vse ãuje, kako nalahko poka0 ljuje, kako
se slaãi, zleze v posteljo in moli po nem0 ko oãena0 in
ãe0 ãenomarijo. Srako0 misli nanjo, spominja se vsega
prav od kraja, kako jo je prviã zagledal v druÏini revnega
in ponemãenega poduradnika. Silna druÏina velikih in
majhnih otrok, mati izmozgana, nekdaj natakarica v za-
kajeni beznici, danes »gospa«, da ji sam Bog pomagaj,
oãe pretegnjen in izmar0 iran narednik, prelevljen na
stara leta v sodnega slugo. Tako jih vidi pred sabo in njo
vmes. Mlad je, zdrav in koder hodi, i0 ãe Ïensk. Prisede
in oãe in mati sta vesela in si mislita: Nemara vzame eno
293
BELA VRANA
BESeDA
z najinih ram. Drugi veãer, tretji veãer sta Ïe skupaj in
vsi njeni pogoji se zlivajo v en sam stavek, ki ga sli0 i ved-
no in vedno: âe se bo0 res poroãil z mano!
To vse se godi v tesnem predmestju, kjer diha iz vsa-
ke hi0 e drugaãe zoprn smrad, kjer leÏi nad Ïareão cesto
veãna sopara, kjer odpada listje tistim redkim kosta-
njem in grmom, ki tvorijo skromen »park«, Ïe v mese-
cu juniju, zamorjeno od praha, ki se dviga z ulic na
strehe in drevje.
Doma pa je sijaj sonca 0 irok in bogat in kakor zdrav-
je, ki se vali iz gozda v gozd, z zelenega hriba na zeleni
hrib in z roÏ ene doline na roÏe druge, 0 e lep0 e in pro-
stranej0 e. Tam Ïivi Lena, zala in ko0 ata soseda. Smeje se
na vsa usta in pravi, da se zato meni Ï njim, ker ga ima
rada, a na poroko niti ne misli. Kaj je njej treba ravno
poroke, ko so njene razmere tako prostrane in sijajne!
Srako0 dvigne malo glavo in poslu0 a. Îena je zaspa-
la. Luã, ki sega s ceste skozi obe okni, razsvetljuje sobo
kakor prej. Tudi otroci v sosednji sobi Ïe spijo. Zunaj so
ceste nemirne, sem in tja hodijo po njih mo0 ki in Ïenske
in zdaj pridrve od tukaj, zdaj od tam veseli glasovi na-
vdu0 enja, glasni klici, da naj Ïivi svoboda in njen svo-
bodni narod.
Srako0 zleze s postelje, zavije se v staro pelerino in
sede v kot zofe. Skljuãen in ple0 ast strmi v okno, suha
294
BELA VRANA
BESeDA
kolena je prekriÏal in na stopala je nataknil stare brez-
petnike.
»Kako sem mogel?« se 0 epetaje vpra0 a in misli pri
tem na svoje otroke. Ti0 ãi u0 esa, kakor bi ne hotel sli0 ati
neãesa groznega, kar kriãijo vanj ti temni koti in te mrz-
le stene. »âigav sem jaz?« se pla0 no vpra0 a in odgovori
si poãasi in razloãno: »Narodov!« Nato sikne med zob-
mi:
»âigavi so otroci?«
In spet si odgovori:
»Narodovi so!«
Z obema rokama se drÏi za glavo, vstane, hodi sklju-
ãen po sobi kakor stra0 ilo in si ne more najti mesta.
Narodovi so!
Obstane ob oknu, gleda na cesto, vidi gruão ljudi, ki
vihti trobojnico in pojo:
»Hej Slovani, na0 a reã slovanska Ïivo klije«
Mo0 ki so odkriti, pojo kakor v cerkvi, kakor bi moli-
li. Srako0 u se zamoãijo oãi, solze se mu udero, prekriÏa
roke in tudi sam moli:
»Hej Slovani, na0 a reã slovanska Ïivo klije &
dokler na0 e verno srce za na0 narod bije.«
Tako Srako0 moli in joãe, joãe in moli, da prebudi
Ïeno.
295
BELA VRANA
BESeDA
»Kje pa si?« ga vpra0 a. »Kaj je?«
Toda on se ne da motiti. Kakor v najsvetej0 i molitvi je
zamaknjen, solze mu teko po licih in kapljejo predenj na
tla. Zunaj pojo sveto in blaÏeno in on poje Ï njimi:
»Bratje, mi stojimo trdno, kakor zidi grada,
ãrna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada!«
Îena je med tem ãasom vstala, ogrnila ruto in 0 la kli-
cat sina in hãer.
Sedaj stoje na pragu sosednje sobe in ga gledajo. Sin
se ti0 ãi v stari oãetovi suknji, ki mu sega prav do tal. Hãi
je v sami srajci in sklepa roke na razgaljenih prsih.
Gruãa zunaj drÏi kvi0 ku trobojnice, mo0 ki so odkriti
in vsi pojo poboÏno in mogoãno:
Lepa na0 a domovina,
oj juna0 ka zemlja mila,
stare slave dedovina,
da bi vedno ãastna bila!
Tudi Srako0 poje. Naenkrat vstane, odpre okno in
poje na ves glas. Ko je pesem pri kraju, zamahne s suho
roko in pozdravi:
»Dober veãer! Îivela Slovenija, Ïivela Jugoslavija, Ïi-
vela svoboda!«
Gruãa na cesti se okrene, vsi mu mahajo s trobojnica-
mi in vsi mu enako odgovarjajo.
296
BELA VRANA
BESeDA
»Peter,« ga pokliãe Ïena in mu pravi po nem0 ko: »Kaj
pa dela0 , kaj pa ti je?«
»Bolan je,« doloãi sin.
Srako0 jih pogleda, zapre okno in sede na postelj.
»Kdor ni z menoj,« pravi, »lahko gre. Kdor ne ãuti po
moje, ga ne maram. Loãimo se v miru!«
»Sli0 i0 ?« vpra0 a hãi in razlaga, kaj oãe misli.
»Ubogi moÏ!« zastoãe Ïena in stopi bliÏe. »Pij malo
vode!«
297
BELA VRANA
BESeDA
4
rugi dan slavi narod svoje osvobojenje. Vse hi0 e so
Dv zastavah, povsod plapolajo samo slovenske,
srbske in hrvatske trobojnice. Veã ni avstrijskih orlov
nad uradi, nikjer veã ne najde oko nem0 kega napisa.
Me0 ãani, stari, dobri moÏje, hodijo okrog, gledajo in
gledajo in ne morejo verjeti lastnim oãem. S sodne pa-
laãe vihra slovenska trobojnica, s palaãe nekdanje vla-
de prav tako, iz hi0 e, kjer je zatirala nekoã nem0 ka po-
licija narod, prav tako trobojnica, dolga, prostrana, va-
lujoãa v vetru.
Îe od zgodnjega jutra so trgi in ulice polne ljudstva.
Vse hiti, da se izreãe enkrat za tisto, kar je leÏalo vedno
v srcu, pa ni smelo na dan. Starci gredo, mladina, moÏ-
je, Ïene, dekleta, otroci. Iz predmestij in bliÏnje okolice
zvone vozovi, vsi v zelenju in zastavah. Na njih sede de-
kleta in fantje v narodnih no0 ah, harmonika se smeje na
vsa usta, nekje igra godba »Naprej zastava Slave«, od
nekod brne tambura0 i, jahaãi vriskajo na zalitih konjih,
katerim so vpletla dekleta v grive ne0 teto narodnih tra-
kov.
298
BELA VRANA
BESeDA
Priãne se pomikati sprevod. Ulice in ceste in trge je
zalilo morje navdu0 enja. âlovek ne ve, kdo vse poje in
kriãi, toda zdi se mu, da vriskajo tudi ceste, zidovi ob
straneh, drevje, strehe, hodniki in mostovi: Ïivela, Ïivela [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]