[ Pobierz całość w formacie PDF ]
No, no, je hitela miriti Ovco Medeja. Saj je bilo vse samo zato, da sem pokazala, kako znam arati. Vseeno. Fej, fej! To vendar ni ni. Oglasil se je videc Mopsos: Od0 li smo iz Jolkosa po zlato runo. Po marsikaterem juna0 tvu smo dospeli v Kolhis. Brez Medeje bi svojega cilja ne dosegli. Pa je Medeja namazala Jazona s arobnim ma- zilom, da je zmogel in ukrotil dva divja bika, ki sta bru- hala ogenj. Straila sta zlato runo. Hm! Ostrorogi ni mogel ve mirno prena0 ati pove- lievanja rnolase arovnice. Kakor nekaj vsakdanjega je povedal, da je v svojem ivljenju podrl e marsikatere- ga razdivjanega tura. Takega, kakr0 nega je pa leto0 njo jesen, v svojih sivih letih, pa doslej 0 e kar gotovo tudi vzhodmjaki niso videli: Kar poglejte njegovo rogovje! Jelen je vstal in stopil pred koo. Za njim so drug za drugim pri0 li tudi vzhodnjaki. udili so se monemu ro- govju, pogledovali Ostrorogega in njegovo sivo glavo in niso vedeli, ali bi verjeli ali ne. Nazaj v koo jih ni mikalo ve iti. Jazon se je zahvalil Jelenu za pogostitev. In ko ga je 0 e povabil, naj pride drugi dan na Argo pogledat zla- to runo, so tujci sedli v svoj oln in odveslali nazaj pro- ti Reki. Za hip je Ostrorogega spet zamikalo, da bi vrgel 192 BOBRI 3: VRH BESeDA sulico in Medejo ubil. Pa Saj morebiti bi se je ostrina niti ne prijela ne, arovnice vzhodnja0 ke. Poasi je stopal Ostrorogi Jelen po po0 evnini navzgor na mosti0 e. Bodla ga je skrb, e more arovnica Medeja tudi bojevnike tako omrtviti, kakor je otrdila Jezerno in Zorno. Kdo naj se potem spoprime z vzhodnjaki! Naj jim vihar razbije ladjo! rnuhom! Ostrorogi bi bil najraj0 i planil v drevak in se odpeljal v konec Dolge doline, da bi se tam na skali sredi poto- ka posvetoval s kostmi belega bobra. Pa kaj, ko ni mo- gel zapustiti koli0 a. Vzhodnjakov ne sme prav ni iz- pustiti izpred oi. Gorko je sijalo sonce na Veliko jezero. Koli0 e Ostro- rogega Jelena se je spet razivelo v vsakdanje ivljenje. Lastovice so 0 ebetale okrog ko, 0 vigale nad vodo sem in tja, pridno lovile mres in krmile mladie, ki so ivkali v gnezdih pod slemeni. Dobro znamenje. Ne bo hudega, si je rekel Jelen in stopil skozi vhod nazaj v koo. Jezerna Roa in Zorna Kalina sta pospravljali ostanke jedi za rnolasimi vzhod- njaki. Obe sta molali, kakor bi ju bilo sram. Bela Ovca je pa zagala nad ognjem vejico brinja in pokadila za tujci. Da preene uroke. Potem je vzela ko- 0 aro z ostanki jedil in vse skupaj stresla v odprtino pod mosti0 em, skozi katero se je koli0 e oejalo. Se celo po- irek vina, ki je 0 e bilo ostalo v vru, je zlila za jedmi. 193 BOBRI 3: VRH BESeDA Tako! Da ne bo smrdelo za to rno kuzlo. Jelenu se je zdelo, da je Bela Ovca kljub vsemu le rek- la pregrdo besedo. Pa je zveer Srnjak, ki se je spet do- tihotapil pod ladjo Argo in prislu0 koval pogovorom vzhodnjakov, povedal, da je Medeja na begu pred svo- jim oetom ubila lastnega bratca, ga razsekala in po- samezne kose razmetavala, samo da je mogla uiti zasle- dujoemu jo oetu, ki je moral zbirati ud za udom, pre- den je mogel pokopati ljubljenega sinka. Ostrorogi se je zgrozil. Odslej je vedel, da rnolascem ne sme prav ni zaupati. Zavedal se je tudi, da je jezerjanom mnogo manj nevarno oroje vzhodnjakov kakor pa njih rna podlost. To no Ostrorogi Jelen od samih skrbi ni zatisnil oe- sa. 194 BOBRI 3: VRH BESeDA KRATEK VIHAR osta megla je leala zjutraj nad Velikim jezerom. GDvignila se je 0 ele proti poldnevu. Na koli0 a kljub temu ni posijalo sonce. Nebo je bilo oblano. Za Brdom je pa vstajala rnjava. Ostrorogemu Jelenu se prav ni ni mudilo k rnola- sim vzhodnjakom. e koj zjutraj je sklenil, da pojde 0 ele sredi popoldneva nekako. Naj nikar ne mislijo, kako se uti poa0 enega, e ga vabijo na svojo znamenito lad- jo. Najraj0 i bi sploh ne 0 el. Pa ne kae, da bi si pri0 el z Ja- zonom in arovnico Medejo po nepotrebnem navzkri. Dokler je nad Velikim jezerom stala megla, se Argo sploh ni videla. Jelenu je bilo to kar prav. Vsaj vzhodnja- ki niso mogli opazovati, kaj pono na svojem koli0 u Ostrorogovci. Oprezni Srnjak je pa le izvohal, da golo- bradci peejo bu0 aka, dva ovna in tri kozlie. Primenjali so jih od Mrkega Jea, ki je bil to jutro e dvakrat na lad- ji Argo. Usmrajenec! Sam nima svojim ljudem dati kaj jesti, pa ive oddaja tujcem. Naj si le zapomni, kdaj mu spet on pomore. e mu sploh 0 e kdaj bo. Ostrorogemu se je tudi za malo zdelo, da je Jazon njega prezrl. Saj mu je moral vendar Triander povedati, da ima on najve i- 195 BOBRI 3: VRH BESeDA vine in v lovi0 ih vse polno divjadi. Se pa s takimi meni, ki ni nimajo. No, pa za danes naj e bo, ko prav njega vabi v goste. Ga morebiti samo zavoljo tega ni maral na- dlegovati. Bi res ne vedel, ali naj za oddano klavno i- vino kaj vzame v zameno, ali ni. Drugi se bo e spre- umel kako in kaj. Dan se je nagnil ez svojo sredo. Za kratek as se je pokazalo sonce izza oblakov, pa se je koj spet skrilo. Nad hribi proti veerni strani se je rnjava edalje vi0 e dvigala na nebo. V plitvinah so vsepovsod regljale abe
[ Pobierz całość w formacie PDF ] zanotowane.pldoc.pisz.plpdf.pisz.plnatalcia94.xlx.pl
|
|
IndeksJanez Trdina Pri pastirjih na Ĺ˝abjekuJames Axler Deathlands 038 Mars ArenaPezzelli Peter Kaśźdej niedzielikraszewski józef ignacy póśÂdiable weneckieBhagavadGita100_sposobow_na_zglebienie_tajemnic_umyslu_100tajHaydnbyJ.C.HaddenCathy McAllister Huter der Elemente 01 Volcans GlutGrozaDaniel Silva Angielski zabojca
zanotowane.pldoc.pisz.plpdf.pisz.plmediatorka.pev.pl
Cytat
Długi język ma krótkie nogi. Krzysztof Mętrak Historia kroczy dziwnymi grogami. Grecy uczyli się od Trojan, uciekinierzy z Troi założyli Rzym, a Rzymianie podbili Grecję, po to jednak, by przejąć jej kulturę. Erik Durschmied A cruce salus - z krzyża (pochodzi) zbawienie. A ten zwycięzcą, kto drugim da / Najwięcej światła od siebie! Adam Asnyk, Dzisiejszym idealistom Ja błędy popełniam nieustannie, ale uważam, że to jest nieuniknione i nie ma co się wobec tego napinać i kontrolować, bo przestanę być normalnym człowiekiem i ze spontanicznej osoby zmienię się w poprawną nauczycielkę. Jeżeli mam uczyć dalej, to pod warunkiem, że będę sobą, ze swoimi wszystkimi głupotami i mądrościami, wadami i zaletami. s. 87 Zofia Kucówna - Zdarzenia potoczne |
|