[ Pobierz całość w formacie PDF ]

ne zini. �e bom sli0 al od tebe 0 e eno tako, sva lo�ena za
zmerom. Ona je videla, da ni� ne opravi, in je mol�ala,
skrivaj pa je dajala h�eri potuho, da se je mogla sniti z
ljub�kom, �e ne pogosto, pa vsaj v�asi, kakor da se vidita
zgolj po naklju�ju, brez kake namere in dogovora.
Starec se je bil �e skoraj potola�il in je mislil, da se je
h�i podala. Kmalu pa se je preveril, da se je grozno zmo-
til. Bolehni sin mu umrje in zdaj ni kazalo druga�e, ka-
kor da si poi0 �e zeta in omo�i Reziko na domu. Leta so
71
PRI PASTIRJIH NA �ABJEKU
BESeDA
ga bila �e tako oslabila, da je potreboval pomo�nika. Iz-
med raznih snuba�ev mu je bil najbolj pov0 e�i sin sta-
rega prijatelja. Razlo�il je Reziki z zgovorno besedo vso
sre�o, ki jo bo u�ivala pri tako po0 tenem in brhkem
mo�u. Ona pa se odre�e: ,Ali Franceljna ali pa nobene-
ga! Zdaj Lokar ni pokazal ni� jeze, zagodrnjal je na pol
glasno: ,�as je skrbeti za hi0 ni mir  in odslej ni �rhnil
ve� tednov o mo�itvi ne besedice. Ta �as je sploh prav
malo govoril, dostikrat ga po cel dan ni bilo domov. �e
ga je �ena vpra0 ala, kam gre, je odgovoril, da ima neke
jako nujne opravke pri �upanu ali pri gra0 �aku ali pa pri
cesarski gosposki, po kakih opravilih da hodi, pa ni ho-
tel nikoli povedati.
Materi in h�eri se je zdelo, da ne pomeni to ni� do-
brega, da nekaj pripravlja in kuje, kar njima ne bo ljubo.
In ta sum se je kmalu, za Reziko le prekmalu uresni�il in
potrdil. Lokar je veljal pri gospodi precej ve� nego vsi
drugi va0 �ani, ob�eval je z njo v kup�ijskih in drugih
poslih in se ji znal prikupiti. V svojih zlobnih naklepih
zoper ubogega Franceljna jo je dobil lahko na svojo
stran. Kakor strela iz jasnega neba je zadel Reziko glas,
da mora iti njen ljubi v vojake. Reklo se ji je, da ga gos-
poda smatra za tako razuzdanega in nevarnega, da ga je
namenila spokoriti z voja0 ko pu0 ko in palico. Tolika
brezdu0 nost in zloba se ji je zdela od konca nemogo�a,
dokler ji ni Francelj tega sam potrdil: �e v 0 tirinajstih
72
PRI PASTIRJIH NA �ABJEKU
BESeDA
dneh bi moral odriniti iz doma�ije na La0 ko. Kdo mu je
to storil, je lahko uganila. Njena obupanost se da laglje
misliti nego popisati. O�eta je imela zdaj ne le za njego-
vega, ampak tudi za svojega najve�jega sovra�nika. Ali
ljubezni ji ni mogel zatreti niti ta udarec, marve� jo je
razpihal ravno v neugasljiv plamen, ki je po�gal vse
ograje, dvigajo�e se med njim in njo. S Franceljnom sta
se pomenila, da se snideta pred odhodom 0 e enkrat ne
v kaki kr�mi, ampak  v cerkvi pre�enski.
V �etrtek zve�er pove Rezika materi, da pojde v petek
zjutraj k spovedi. Lokarici se je zdelo �udno, zakaj ni
po�akala, kakor je navada, do nedelje. Drugo jutro se
dekle napravi, kar se najlep0 e more, in napoti proti
Pre�ni. Franceljna �e najde v cerkvi. Kaplan spove njo,
�upnik njega. Po ma0 i pristopita k sv. obhajilu. Ko du-
hovna in drugi ljudje odidejo iz cerkve, gresta Francelj
in Rezika k oltarju, dasta eden drugemu vsak svoj
prstan, vzdigneta prste kakor za prisego, se objameta,
poljubita, potem pa hitro zapustita cerkev, skoz ena vra-
ta on, skoz druga ona. Br�kone sta mislila, da ju nih�e
ne vidi. Ali tercijalka, ki je �epela v nekem kotu, je do-
bro zapazila to �udno zaro�enje in je pohajkovala ves
bo�ji dan po fari in pripovedovala, kaka nespodobnost
se je pripetila v cerkvi. Ljudje niso vedeli, kaj bi si o tem
mislili. Mnogi niso opravljivi svetohlinki ni� verjeli, ba-
be pa so prerokovale: ,Boste �e videli, da bo Reza Lokar-
73
PRI PASTIRJIH NA �ABJEKU
BESeDA
ja 0 e v grob spravila, za Trli�inega pankrta pa se lahko
prise�e, da ga bodo na La0 kem obesili.
Ko je Francelj od0 el, je padel te�ek kamen Lokarju s
srca. Nadejal se je, da ga bo h�i v dveh, treh mesecih
pozabila in mu izpolnila voljo brez velikega upora. �ez
pol leta jo je poklical predse in vpra0 al prav prijazno, �e
se bo 0 e kaj dolgo branila zakonskih ojnic. Rekel ji je, da
ga prijatelj zmerom drega, da bi se ta re� br� kon�ala in
da niti on ne�e ve� �akati in odla0 ati. Nazadnje ji veli s
trdim, skoraj osornim glasom: ,V dveh mesecih mora
biti poroka  ne en dan pozneje  si me razumela? �as
je, da se za�ne0 pripravljati, denarjev se mi ne bo 0 koda
zdelo. Rezika odgovori s trepetajo�im, slovesnim gla-
som: ,Otrokom je nalo�il Bog dol�nost, da poslu0 ajo
star0 e v vseh dobrih re�eh. Tedaj ne v vseh, ampak samo
v dobrih. To pa, kar mi, o�e, vi velevate, ne bi bilo dobro,
ampak pregre0 no. Preden ste pognali siroto Franceljna
po svetu, sva si prisegla s �istim srcem zvestobo do smr-
ti. Ko bi prelomila to zvestobo, bi me moral Bog stra0 no
kazniti, jaz ne bi imela ve� ne ene sre�ne minute na tem
svetu. Lokar zarohni kakor zver: ,Raj0 i vzamem za zeta
Cigana nego to Trli�ino zalego. Le po�akaj  ti bom �e
izbil iz butice tega potepuha. Lokar je jel Reziko res
pretepati, v�asi je bila vsa �rna in plava, hi0 a, poprej
tako mirna in blagoslovljena, je postala ostuden brlog,
74
PRI PASTIRJIH NA �ABJEKU
BESeDA
v katerem ni pre0 el noben dan brez stra0 nega kri�a in
razbijanja.
Ali vsa sila ni izdala in pomogla ni�. Rezika je jokala,
�alovala, bledela, upadala, ali podvrgla se ni. Pripetili sta
se dve re�i, ki sta Lokarja prepla0 ili in nekoliko spame-
tovali. Rezika je 0 la v nedeljo v cerkev, po ma0 i so jo za-
gledali sosedje v Krki. Obleka se ji je bila nataknila na
vejo bli�njega drevesa, �ivot pa je plaval v vodi, samo
glava se je pomaljala nekoliko iz nje. Ljudje prisko�ijo in
jo potegnejo na breg. Dihala je 0 e, ali govoriti ni mogla
ni�. Ko jo prinesó domov, rekó mo�je Lokarju: ,Kaj sili0
otroka na mo�itev. Kako bi bil odgovarjal Bogu, �e bi se
bila zaradi tebe utopila. Bilo je splo0 no mnenje, da je
sko�ila v vodo sama in se hotela pogubiti. Okrevala je
kmalu, ali ko je za�el Lokar zopet govoriti o mo�itvi, se
je zgodilo nekaj drugega. Reziki se je zme0 ala kar na-
enkrat pamet, v�asi se je po cele dni jokala, v�asi pa zo-
pet neprenehoma smejala ali pa �en�ala kaj prav neum-
nega in otro�jega. Ve� zdravnikov jo je pri0 lo gledat, ali [ Pobierz całość w formacie PDF ]